Kaj pomeni ekološka pridelava?
Ekološka pridelava pomeni, da pridelujemo:
1. brez umetnih gnojil in pesticidov.
2. brez gensko spremenjenih organizomov.
3. brez uporabe antibiotikov.
4. brez umetnih konzervansov, ojačevalcev okusa in barvil.
5. odgovorno do narave in prijazno do živali.
V razmislek vam ponujamo trditev nekaterih strokovnjakov, da obstaja za človeka določen varen odmerek insekticida ali herbicida, ki ne škoduje našemu zdravju.
Kaj pa pomeni ta odmerek za bakterije, ki sestavljajo našo črevesno floro? Katerikoli odmerek je preveč za njihovo ravnovesje. Insekticidi in herbicidi nam škodujejo. Pika.
Pri uporabi škropiv lahko opazimo trend, da ob prepovedi sintetične spojine, ki je trenutno v uporabi, to takoj zamenja naslednja, katere škodljivosti še ni dokazana.
Zaskrbljujoč je podatek, da kmetje v konvencionalni pridelavi hrane uporabljajo 490 različnih fitofarmacevtskih proizvodov.
Ekološka proizvodnja dovoljuje le 28 učinkovin, ki izvirajo iz naravnih sestavin, kot sta npr. česen ali klinčkovo olje.
Višja hranilna vrednost
Ekološko pridelana živila vsebujejo precej več antioksidantov in imajo več za nas koristnih hranil.
Delež suhe snovi je v ekološko pridelani zelenjavi večji, zato je ta bolj polnega okusa.
V ekološkem sadju in zelenjavi je večji delež esencialnih aminokislin, mineralnih snovi in elementov v sledovih, ki so nujni za uravnoteženo delovanje metaboličnih procesov.
Ekološki mlečni izdelki vsebujejo bistveno več omega 3 maščobnih kislin, ki so ključne za pravilno delovanje možganov in ravnovesje našega hormonalnega sistema.
V mleku ekološkega porekla je več oleinske kisline (dviguje raven HDL, t.i. “dobrega” holesterola), več vitamina E (stabilizator celičnih membran) in karotenov.
Hranilna vrednost sadja in zelenjave je odvisna tudi od svežosti. Bolj kot sta zelenjava in sadje sveža, več vsebujeta ohranjenih vitaminov, mineralov in encimov ter večja je njuna hranilna vrednost.
Ekološki pridelki se ob spravilu ne obdelujejo s sredstvi za podaljševanje njihove obstojnosti, zato morajo na prodajne police in do potrošnika hitreje kot pridelki iz konvencionalne proizvodnje.
Odgovornost do planeta
Konvencionalno kmetovanje onesnažuje naš planet. Uporaba umetnih gnojil, ki bazirajo na dušiku, višajo vrednost le tega v naravi in posledično povečujejo globalno segrevanje. Ekološke kmetije namesto teh uporabljajo okolju prijaznejše izbire: gnojenje z naravnim hlevskim gnojem ali kompostom, kolobarjenje, sistem dobrih sosedov …
Te metode ohranjajo prst rodovitno in zdravo ter zmanjšujejo ogljični odtis. Pri ekološki pridelavi posebno skrb namenjajo rodovitnosti prsti, še natančneje, njeni vrhnji humusni plasti. To sestavljajo številni mikroorganizmi, glive in drobne živalice, ki vsaka v njem odigra svojo pomembno vlogo.
Z uporabo umetnih gnojil zemlji dodamo veliko količino elementov kot so dušik, fosfor in kalij. S tem povzročimo, da se razbohotijo le določeni od številnih mikroorganizmov v tleh in zasedejo življenjski prostor tistim, ki so za razvoj rastlin prav tako pomembni.
Tako enostransko obremenjujo rodovitno prst oziroma jo na tak način siromašijo njene pestrosti. Rastline sicer hitro rastejo, so bujne in primerne barve, nimajo pa v sebi vitalnosti, ki jo ima rastlina, ki raste počasneje in v bolj naravnih razmerah. V bogati humusni plasti rastoče rastline razvijejo tudi boljši obrambni sistem in s tem sposobnost zaščite pred določenimi naravnimi škodljivci.
Osiromašena prst hitro postane suha zemlja. Ta pa ni le dovzetna za erozijo, ampak je v njej tudi onemogočen proces sekvestracije ogljika. To je proces, v katerem rastline s pomočjo fotosinteze in preko svojih korenin v prst odlagajo CO2, ki potem tam tudi ostane.
Ogljikov dioksid shranjen v prsti uide v ozračje, kjer je eden večjih krivcev za ozonske luknje in globalno segrevanje. Uporaba umetnih gnojil, pesticidov in herbicidov kontaminira zemljo in za več let opustoši naravno ravnovesje v njej. Zato je za prehod iz konvencionalnega na ekološko kmetovanje potrebno obdobje več let in je podvrženo strogim pogojem in njihovi kontroli.
Ker imajo te kemikalije zelo dolgo razpolovno dobo, lahko z rednimi kontrolami Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu zagotavlja, da se pridelovalci držijo EKO direktiv. Tako naši dobavitelji kot tudi sami se ponašamo z SI-EKO-001 certifikatom.
Pravijo, da ne volimo več na voliščih, ampak v trgovinah. Mi smo svoj glas oddali za gibanje, ki skrbi za boljši jutri. Zato so vsi pridelki/izdelki v naši trgovini EKO certificirani.
