Opis
Opis
Rukola je užitna enoletna rastlina, ki se uporablja kot listnata zelenjava. Ima svež, trepek, grenak in popran okus. Druga pogosta imena so vrtna raketa :), ruchetta, rucola, rucoli, rugula in roquette. Eruca sativa, kot je njeno bolj uradno ime izvira iz sredozemlja, od Maroka in Portugalske na zahodu do Sirije, Libanona, Izraela, Egipta in Turčije. NEkateri jo imajo za solato, drugi za zelišče, najmanj pa zgrešite, če ji rečete preprosto zelenjava. Rukola spominja na dolgolistno in odprto solato je bogata z vitaminom C in kalijem. Poleg listov so užitni tudi cvetovi, mladi semenski stroki in zrela semena.
Zanimivost
V antičnih časih so rukolo omenjali različni starorimski klasični avtorji kot afrodiziak. Pesem, ki jo pripisujejo slavnemu rimskemu pesniku Virgiliju iz 1. stoletja, vsebuje vrstico: “et Venerem revocans eruca morantem” (“in raketa, ki oživlja zaspano spolno željo”). Nekateri zgodovinarji trdijo, da je bilo zaradi tega v srednjem veku prepovedano gojenje rukole v samostanih. Drugi navajajo, da je bila ravno zaradi svojega slovesa spolnega stimulansa vedno raje “preudarno” pomešana s solato, ki pa naj bi imela nasprotni učine, ki pomirja ali celo uspava. Mi pa lahko brez težave napišemo, da je solatna rukola zagotovo poživilo.
Država porekla
Slovenija – Ekološka Kmetija Avšič
Kako pripraviti
Od rimskih časov v Italiji so surovo rukolo dodajali solatam. Pogosto jo dodamo pici na koncu ali takoj po peki. Kuhano jo uporabljajo v južni Italiji za pripravo jedi iz testenin cavatiéddi, v kateri se testeninam, začinjenim z domačo paradižnikovo omako in pecorinom, dodajo velike količine grobo sesekljane rukole. Obstja pa tudi veliko nezahtevnih receptov, v katerih se jo preprosto seseklja in doda omakam in kuhanim jedem.
Omaka pripravljena s cvrtjem na olivnem olju in česnu se uporablja kot začimba za narezke in ribe. Po vsej Italiji se uporablja kot solata s paradižnikom ter z burrato, bivolovim sirom in mocarelo. V Rimu se rukola uporablja v straccettu, jedi iz tankih rezin govejega mesa s surovo rukolo in parmezanom.
Podobno v Turčiji rukolo jedo surovo kot prilogo ali solato k ribam, dodatno pa jo postrežejo z omako iz ekstra deviškega oljčnega olja in limoninega soka.
V zahodni Aziji, Pakistanu in severni Indiji se semena rukole stiskajo za izdelavo olja taramira, ki se uporablja za vlaganje.
Semenska pogača se uporablja tudi kot krma za živali. V Sloveniji rukolo pogosto kombiniramo s kuhanim krompirjem ali uporabimo v juhi.
Hranilna vrednost
Surova rukola je sestavljena iz 92 % vode, 4 % ogljikovih hidratov, 2,5 % beljakovin in vsebuje zanemarljivo količino maščob. Čeprav 100 gramska referenčna porcija zagotavlja le 105 kilodžulov (25 kilokalorij) energije hrane, ima rukola visoko hranilno vrednost, zlasti če je sveža, zamrznjena, kuhana na pari ali hitro kuhana. Je bogat vir (20 % ali več dnevne vrednosti) folata in vitamina K. Rukola je tudi dober vir (10–19 % dnevne vrednosti) vitamina A, vitamina C in mineralov kalcija, magnezija in mangana.
