Recent Posts

POGLEJ NAŠO PONUDBO

Moka, voda in veliko ljubezni- testenine družine Ušeničnik

Neverjetna zgodba o moči ideje, prihodnosti in vztrajnosti

 

Marko Ušeničnik, ki je na akademiji za glasbo študiral sakralno glasbo, si kruh služi kot uglaševalec in serviser klavirjev. Ob vikendih pa z ženo Vido, učiteljico likovnega pouka, in štirimi otroki kmetuje ter dela testenine. Svedrčke, polžke, peresnike in široke rezance izdeluje iz moke, ki jo dobi iz svojih ekološko pridelanih pire, kamuta in pšenice. Precej odrekanja, pove, je zadnjih 15 let za njegovo družino. Ko sta se z ženo odločila, da želita oživiti 40 let zapuščeno kmetijo pokojnega tasta, sta morala najprej odplačati dediče in nakupiti osnovne stroje za obdelavo zemlje. >>Ko sva potem začela kmetovati, se je izkazalo, da nama primanjkuje znanja. Začetki so bili kar težki, vendar sva vztrajala, saj sva želela, da bi se najini otroci zavedali pomena zdrave, domače in ekološko pridelane hrane ter se naučili, kako se jo prideluje.« Tako družina Ušeničnik zadnjih 15 let vikende večinoma preživlja na kmetiji Pr’ Javorčan, v vasi Imenje pri Šentjerneju na Dolenjskem. Iz Gorenje vasi v Poljanski dolini, kjer so doma, se odpeljejo 133 kilometrov daleč, da poskrbijo za njive, na katerih gojijo piro, pšenico, kamut, ajdo in industrijsko konopljo. 

 

Družina Ušeničnik
Družina Ušeničnik: oče Marko, mama Vida, Timotej, Dominik, Eva in Lovro

Matematično gledano se ne izide


Če ne bi bila umetniška tipa in bi na vse skupaj gledala z matematičnim izračunom, se tega verjetno ne bi lotila. Preveč odrekanja je to potegnilo za sabo. Ko se človek loti česa takega, kot sva se midva z ženo, mora biti zanesenjak, da lahko v tem vidi večinoma samo lepe stvari.« Čeprav družina že živi na podeželju, jih v vasico na Dolenjskem vleče tudi zato, ker je tam le okoli 15 hiš in jih ob jutrih namesto hrupa avtomobilov in ljudi pozdravijo srne, zajci ter druge živali. >>Tam je zares mir. Lepo nam je tudi, ker smo skupaj. Z ženo sva zelo vesela, da nama otroci radi pomagajo.« Dela, pove Marko, je namreč veliko. Pa tudi učenja. Na začetku sta se morala naučiti čisto vsega, od tega, kako upravljati stroje in različne priključke, do tega, kako kmetovati v sodelovanju z naravo. >>Ko sva začela, je bil pri hiši samo en majhen multikultivator, s katerim si na en hektar veliki njivi nisva mogla prav nič pomagati. Odločila sva se, da kupiva star traktor, in računala, da to ne bo velik strošek. Močno sva se uštela. Izkazalo se je, da imajo stari traktorji še vedno visoko ceno. Za 35 let star traktor sva odštela toliko, da bi za ta denar lahko kupila nov clio. Ko začenjaš praktično iz nič, se moraš sprijazniti, da bo razvoj potekal počasi. Traktor je končno le prišel na dvorišče, toda z njim brez priključkov ni bilo kaj početi. S prihranki sva počasi kupovala priključke in se morala hitro naučiti delati z njimi. Vesel sem bil vsakega nasveta sosedov. Kmalu sva z ženo začela znanje pridobivati tudi na različnih tečajih. Takrat sva odprla zanimivo poglavje najinega kmetovanja, ki še vedno traja. Vsako leto se pokaže kakšna stvar, ki me preseneti. Lahko so to vreme, spremembe na rastlinah ali pa popravilo strojev. Je pa vseeno lepo, sploh se mi zdi, da je to pomemben del odraščanja najinih otrok. Tudi zato še vztrajava, čeprav se finančno verjetno še lep čas ne bo izplačalo.« Na začetku sta se z ženo kar precej lovila, sploh ko sta preizkušala, kaj se bo najbolje obneslo na njihovih njivah. >>Začeli smo z gojenjem zelenjave, imeli smo tudi čebelnjak. Čeprav so me čebele zelo prevzele, je bilo prenaporno.« Nazadnje sta ugotovila, da je najbolj smotrno, ker kmetijo obdelujejo samo ob vikendih, da na polja posejeta različna žita. >>To je najboljši način, da je zemlja obdelana. In da mi to zmoremo obdelati, saj žit ni treba vsak dan okopavati in zalivati. Ker nič ne škropimo, moramo vseeno poskrbeti, da se na žita ne naselijo škodljivci. S prijateljem iz sosednje vasi, ki tudi ekološko kmetuje, smo dogovorjeni, da nam plevele mehansko izruva s česa-lom.« Ko sta končno usvojila abecedo pridelave žit, sta se začela spraševati, kam s pridelkom. >>Doma smo že imeli majhen mlin za lastno uporabo. Lani pozimi pa sva kupila še malo večjega. V manjšem lahko zmeljemo do dva kilograma moke, večji v eni uri zmelje približno 25 kilogramov žita. Želela sva biti namreč neodvisna od velikih mlinov in sproti mleti svežo moko. V velikih mlinih, kjer meljejo bistveno večje količine na uro, nikoli ne veš, ali si v resnici sploh dobil moko iz svojega žita.« 

Ko žito dobi dodano vrednost, nastanejo odlične testenine

 

Marko v elementu
Marko Ušeničnik se je veščine izdelovanja testenin naučil pri svetovno priznanem tehnologu Vittoriu Majoriju.

 

Ko sta Ušeničnika imela svojo moko, sta začela razmišljati, kam z njo. Tako je nekega zimskega večera padla ideja, da bi iz moke začeli delati testenine. >>Ker sem se v srednji šoli učil italijansko, sem po spletu začel iskati tečaj za izdelovanje testenin v njihovi domovini Italiji. Naletel sem na oglas podjetja, ki prodaja stroje za izdelavo testenin, da organizirajo petdnevni tečaj za profesionalnega izdelovalca testenin. Prijavil sem se in marca lani odpotoval v San Vittore Olona, majhen kraj blizu Milana, tam nas je v uk vzel svetovno priznani tehnolog Vittorio Majori. Gospod Vittorio se že 40 let ukvarja s testeninami, dolga leta je vodil restavracijo, v njej izdeloval testenine in kuhal jedi iz njih. Ko se je upokojil, se je odločil, da začne svoje znanje prenašati naprej. Zadnjih 15 let se ukvarja s svetovanjem različnim podjetjem, hotelom in gostincem na področju izdelovanja testenin. Svoje znanje deli na različnih koncih sveta. Nekaj dni pred začetkom našega tečaja se je ravno vrnil iz Brazilije, kjer je vodil tečaj za kuharje iz prestižnih hotelov.« Marko se pohvali, da je bil na tečaju edini tujec. »Lepo so me sprejeli, še zlasti po predstavitvi, ko je vsak povedal nekaj o sebi. Ko sem povedal, da imam družino in štiri otroke, kar niso mogli verjeti. Neka udeleženka me je celo hudomušno vprašala, ali imam vse otroke z isto ženo.« Še bolj so bili začudeni, ko so izvedeli, da sam prideluje žita, iz katerih melje različne vrste moke. »Ko smo se učili o različnih vrstah italijanskih mok, ki so primerne za izdelavo testenin, sem med odmorom ogovoril mojstra in ga vprašal, ali bi lahko preizkusili, kako se obnese naša pirina moka.« Mojster je bil za, predlagal je, da preizkus na- redijo zadnji dan tečaja, da bo lahko domov odnesel sveže testenine. »Nestrpno sem čakal trenutek, ko se bo to res zgodilo. Bo naša moka dovolj kakovostna glede na omenjene itali- janske? Presenečenje se je zgodilo že takoj na začetku. Pirine moke nihče od tečajnikov, razen tehnologa, sploh ni poznal. Ko smo odprli vrečke in moko stresali v stroj, je v prostoru zadišalo. Ravno takrat je mimo nas prišel lastnik in direktor podjetja, v katerem smo imeli tečaj. Ni se mogel načuditi, kaj delamo, da tako diši.« Vsa ekipa je radovedno čakala, kaj bo prišlo iz stroja. »Tako smo bili nestrpni, da smo testenine začeli preizkušati kar sveže. Bile so zelo okusne, razložil sem jim, da verjetno tudi zato, ker je moka polnozrnata.« Ko je Marko gospoda Vittoria s strahom vprašal, ali se mu zdijo dobre, mu je odgovoril: »Niso dobre, odlične so, Marko.« »Bil sem srečen, saj sem dobil potrditev strokovnjaka, da je naša domača moka res zelo kakovostna.« Ker so bile pirine testenine za tečajnike nekaj novega, so jih vsi hoteli imeti. Komaj si jih je nekaj »priboril« še za domov. »Takrat je v meni vzklila močna želja, da bi testenine začel izdelovati tudi doma.« V domači hiši so kmalu uredili delavnico in vanjo postavili manjši stroj za izdelovanje testenin. »Na začetku smo jih izdelovali samo za lastne potrebe, pozneje smo jih ponudili še kupcem Malega placa za prihodnost. Veseli me, da so jih ljudje tako dobro sprejeli. Lepo je, ko vidiš, da ljudje znajo ceniti hrano, ki je naravno pridelana. V naših testeninah ni zares čisto nič drugega kot samo ekološka pirina moka, voda in veliko ljubezni.


Ker si želimo zgodbo družine Ušeničnik podpreti tudi pri Zdravi Dostavi, imamo sedaj njegove testenine na voljo v naši spletni trgovini:

Pirini Peresniki

Pirini Svedri

Pirine Školjke

Kamutovi Široki Rezanci

Pirini Široki Rezanci

 

← Previous Post